Delavska zgodba Angele Vode

Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in
specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski
železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo,
meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na
številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi
protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je
bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je
delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in
uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v
delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni
interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu
je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu,
Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit
za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je
prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem
položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi
omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v
letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične
partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu
Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje
izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni
fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je
ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj
so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem
procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec
leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost
skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5.
maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov
Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred
radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje.
Foto: Wikipedija