Taylorizem: pogled na družbo in gospodarjenje, ki so ga sprejeli tako Lenin kot Roosevelt in Mussolini

»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora
biti na prvem mestu sistem.« Tako se glasi skorajda programski
stavek Fredericka Winslowa Taylorja, utemeljitelja znanstvenega
managementa, vede, ki je na začetku 20. stoletja sprožila široko
revolucijo delovnih procesov in po eni strani močno povečala
učinkovitost dela, po drugi strani pa s svojim grobim, zelo
tehničnim pogledom na človeka, postala navdih za nekatere največje
distopične romane preteklega stoletja. Ob njegovem delu Načela
znanstvenega managementa, ki je letos izšlo pri Inštitutu Časopis
za kritiko znanosti, bomo o Taylorju in njegovi dediščini govorili
s prevajalci dela, ki so besedilu pripisali tudi spremne besede:
filozofom, predavateljem na Fakulteti za humanistične študije
Univerze na Primorskem, dr. Primožem Turkom, znanstvenim sodelavcem
Pedagoškega inštituta, komunikologom dr. Igorjem Bijukličem ter
samostojnim raziskovalcem, političnim filozofom dr. Andrejem
Markovićem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: fotografija enega
od preizkusov, s katerimi je F. W. Taylor znanstveno raziskoval,
kako najbolj učinkovito opravljati posamezna dela v tovarniških
procesih