Hude ure – šolstvo na slovenskem poselitvenem ozemlju pred in med drugo svetovno vojno

Pred nedavnim je minilo okroglo stoletje od izglasovanja šolske
reforme Ministra za šolstvo tedanje Kraljevine Italije, filozofa
Giovannija Gentileja, ki je zapečatila usodo slovenščine kot učnega
jezika v šolah takratne Julijske krajine. Izbris iz učnih načrtov
jo je doletel skupno s hrvaščino oziroma z nemščino na Južnem
Tirolskem, ki je si jo je Italija prav tako prisvojila kot
zmagovalka v prvi svetovni vojni. Ukrep, ki je odločilno pripomogel
k razvoju predvojnega protifašističnega odpora na Primorskem, nam
pa služi kot vzvod za primerjalno obravnavo položaja slovenskega
jezika pod nemško nacionalno ter pozneje nacistično vlado na
Koroškem oziroma pod italijanskimi, nemškimi in madžarskimi
zasedbenimi oblastmi na slovenskem naselitvenem območju pred in med
drugo svetovno vojno. Pogovor, ki ga vodi Pavel Volk, sooblikujejo
arhivistka na Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici Milena, zgodovinar
Teodor Domej in direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš.
Foto: Wikimedia; na fotografiji partizanska šola na Ljubnem.