Od božje kazni do mikrobov: kako smo skozi zgodovino razumeli epidemije

Z dr. Alojzom Ihanom o kulturni zgodovini kužnih bolezni

Verjetno smo se šele ob tem, ko smo pred nekaj leti sami doživeli
epidemijo večjih razsežnosti, začeli znova nekoliko bolj
zavedati, da zgodovine ne oblikujejo le vojaški spopadi, družbene
in ekonomske ideje, revolucije, veliki tehnološki izumi in
diplomatske povezave, ampak lahko še kako velike ekonomske,
demografske, družbene in politične pretrese prinesejo tudi kužne
bolezni. Če so epidemije velikih razsežnosti vedno močno
spreminjale naš svet, pa je res tudi, da se v načinih, kako smo
se ljudje skozi zgodovino odzivali na epidemije ter kako smo jih
slušali razumeti in celo osmisliti, neverjetno dobro zrcalijo
miselni okviri ter stopnja znanstvenega razvoja v vsakem obdobju,
tako da iste bolezni, ki smo jih nekoč videli kot božjo kazen ali
pa »neravnovesje v telesnih tekočinah«, danes pripisujemo
bakterijskim ali virusnim okužbam, vse to pa seveda s seboj
prinese tudi povsem drugačno percepcijo in zdravljenje teh
bolezni. Četudi je to zdaj neskončno bolj učinkovito kot nekdaj,
pa se zdi, da se v epidemijah vse časov pojavljajo tudi elementi,
ki jim kot človeška bitja ne moremo uiti z nobenim znanstvenim
razvojem: v vsaki epidemiji smo od blizu soočeni z idejo lastne
smrti in smrti svojih bližnjih, v vsaki epidemiji so na
preizkušnji solidarnostne vezi, ki sicer držijo skupaj našo
družbo, v vsaki epidemiji družbe težko lovijo krhko ravnovesje
med človekovo svobodo in skupnim dobrim. O različnih vidikih
nalezljivih bolezni skozi človeško zgodovino se bomo ob obsežni
monografiji nemškega zdravnika in mikrobiologa Stefana
Winkla z naslovom Šibe človeštva: kulturna
zgodovina kužnih bolezni, ki je nedavno izšla pri
založbi Beletrina, za tokratno Ars humano pogovarjali z
imunologom, profesorjem na ljubljanski Medicinski fakulteti
dr. Alojzom Ihanom, ki je knjigi Stefana Winkla
pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.