Od pretepaških poslancev do vdorov v kongres: burna zgodovina parlamentarnega nasilja

Odkar se je v drugi polovici 19. stoletja v zahodnem svetu široko
uveljavil politični sistem parlamentarne demokracije, si je vsaj v
teoriji težko razlagati, zakaj bi državljani – ki imajo vsakih
nekaj let priložnost svojo voljo izraziti na volitvah – na svoje
predstavniško telo protestno metali granitne kocke, pred njim
zažigali avtomobile ali celo poskušali zavzeti parlament, še težje
pa je morda razumeti, zakaj bi poslanci v parlamentu drug z drugim
obračunavali s pestmi, noži ali kar pravim strelnim orožjem. In
vendar smo bili v približno 150 letih parlamentarne zgodovine priča
vsemu temu. Ne samo v preteklosti - tako kot recimo na našem
prostoru, kjer so bili v času prve Jugoslavije hudi fizični
obračuni med poslanci tako rekoč del vsakdana, priča pa smo bili
celo parlamentarnemu uboju - ampak tudi danes: samo v zadnjih nekaj
letih smo nenazadnje lahko spremljali napada na kongres v Združenih
državah in v Braziliji, da o pretepih, ki občasno vznikajo v sicer
vsaj formalno razmeroma delujočih parlamentarnih demokracijah po
svetu, sploh ne govorimo, nasilni protesti pa so, vsaj v državah,
kot je denimo Francija, tako rekoč del kulture. Zakaj se torej
politično nasilje vztrajno pojavlja tudi znotraj parlamentarnega
sistema, ki naj bi v teoriji omogočal ravno mirno odločanje s
pomočjo dogovorov med različnimi političnimi silami, ki
reprezentirajo voljo volivcev? Kakšne oblike je skozi zgodovino to
nasilje privzemalo in v kakšnih okoliščinah se najpogosteje
pojavlja? O pretepaških poslancih in besnih množicah z
zgodovinarjem dr. Juretom Gašparičem. Foto: politična karikatura iz
leta 1798, ki uprizarja pretep v ameriškem kongresu, Wikipedija,
javna last