Jean-Paul Sartre: Ni podarjene svobode – ob 120. obletnici rojstva

Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul
Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let
od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in
političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših
francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden
ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa
je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija
neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj
romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je
znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani
mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in
esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je
literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta
1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz
moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in
da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega
naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov,
sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru,
ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in
aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr.
Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban
Vovk. Foto: Wikipedija